Mantuanijevo nagrado prejme prof. dr. Marija Bergamo

S svojim znanstvenim, strokovnim in pedagoškim delovanjem je zasl. prof. dr. Marija Bergamo odločilno zaznamovala delo in razvoj sodobne muzikološke stroke na Slovenskem. Še preden se je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja začela intenzivno posvečati znanstveno-raziskovalnemu in pedagoškemu delu na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je imela za seboj zavidljiv glasbeno-kritiški in publicistični opus, bibliografijo znanstvenih razprav in večletno vodenje glasbene redakcije prestižne založniške hiše Universal Edition na Dunaju.

prof. dr. Marija Bergamo Znanja in izkušnje, pridobljene v različnih kulturnih centrih jugovzhodne in srednje Evrope, predvsem pa neustavljivo hotenje po raziskovanju, spoznavanju, razumevanju in interpretiranju muzikoloških in humanističnih vsebin, so jo oblikovali v pronicljivo osebnost, ki je svoje vizije in ideje razgrinjala in uresničevala tako v akademskem kot širšem slovenskem muzikološkem prostoru.

Sprva se je znanstveno usmerila predvsem v zgodovinsko tematiko novejših obdobij, nato pa je svoj interes vse bolj usmerjala na področje estetike in sociologije glasbe ter sodobne sistematične muzikologije. Prav ta del stroke je na Slovenskem prva sistematično začrtala v učni program Oddelka za muzikologijo in s tem omogočila nadaljnje razvijanje tega področja ne le na Filozofski fakulteti temveč sploh v Sloveniji. V svojem delu je odpirala esencialna vprašanja o muzikološki stroki, njenih raziskovalnih znanstvenih metodologijah in njeni poziciji med znanostjo in umetnostjo.

Prof. dr. Marija Bergamo je avtorica več monografskih publikacij ter skoraj sto znanstvenih in strokovnih člankov. Njeni znanstveni članki so objavljeni v domačih in tujih muzikoloških revijah, nekateri tudi v znanstvenih revijah drugih strok. Prof. dr. Marija Bergamo je prispevala več prevodov nekaterih temeljnih teoretičnih del skladateljev Igorja Stravinskega, Ferruccia Busonija, Albana Berga, Arnolda Schönberga ter drugih avtorjev, kot so Vasilij Kandinski in Nikolaj Kublin.

Kot dolgoletna predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani je s svojimi poglobljenimi, temeljitimi in metodološko izčiščenimi predavanji zaznamovala številne generacije študentov, ki so zahvaljujoč njenemu delu razvijali analitično, refleksivno in kritično mišljenje. Z enako predanostjo se je posvečala delovanju Slovenskega muzikološkega društva, v okviru katerega je med drugim uredila in pripravila več zvezkov zbirke Varia musicologica.