Mantuanijevo nagrado je prejel
prof. dr. Edo Škulj
Muzikolog, organoslovec, pedagog in duhovnik dr. Edu Škulj, čigar popis vseh avtorskih del obsega v zapisu COBISS 1.050 enot, je prejel nagrado za življensko delo na področju muzikologije. Škulj je leta 1965 diplomiral in bil posvečen v duhovnika na Teološki fakulteti v Adroguéju v Argentini, leta 1972 pa je doktoriral iz cerkvene glasbe na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo v Rimu. Na področju muzikologije se je dokazal leta 1985, ko je postal zunanji sodelavec Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, kjer je za zbirko Monumenta artis musicae Sloveniae pripravil (transkribiral) celoten Gallusov opus v 20 zvezkih. Škuljev raziskovalni interes je bil usmerjen v Jacobusa Handla Gallusa tudi v nadaljevanju. O njem je izdal več knjig, med drugim knjige Gallusovi predgovori in drugi dokumenti (1991), Gallusov katalog – Seznam Gallusovih skladb (1992) in Clare vir (2000) v kateri je zbrana večina razprav, ki so nastale na treh simpozijih o Gallusu in razprave o Gallusu iz Cerkvenega glasbenika.
prof. dr. Edo Škulj
Predaval je na Orglarski šoli v Ljubljani, od 1993 tudi paleografijo in organografijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vseskozi je najbolj intenzivno raziskoval orgle na Slovenskem in na tem področju opravil pionirsko delo s številnimi publikacijami (mdr. Orgle na Slovenskem, skupaj z Milkom Bizjakom; 1985).
Mantuanijevo priznanje je prejela
dr. Nataša Cigoj Krstulović
Slovensko muzikološko društvo je dr. Nataši Cigoj Krstulović podelilo Mantuanijevo priznanje za vrhunske dosežke na področju muzikologije za leto 2016 za monografijo Zgodovina, spomin, dediščina: Ljubljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojne.
dr. Nataša Cigoj Krstulović
Slovensko muzikološko društvo je dr. Nataši Cigoj Krstulović podelilo Mantuanijevo priznanje za vrhunske dosežke na področju muzikologije za leto 2016 za monografijo Zgodovina, spomin, dediščina: Ljubljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojne.
Monografija predstavlja prvo celovito, zaokroženo, poglobljeno in na virih podprto analizo delovanja slovenske kulturne ustanove Glasbene matice. Slednja velja v slovenski zgodovinski zavesti za enega najpomembnejših mejnikov v slovenski glasbeni ustvarjalnosti in najbolj vpliven institucionalni okvir, ki je slovensko kulturo širše zaznamoval. Čeprav je doslej nastalo več parcialnih raziskav, ki so se tako ali drugače lotile posameznih aspektov delovanja Glasbene matice, vendarle doslej še ni bilo študije, ki bi zares celovito prikazala njeno delovanje. Eden od razlogov je tičal ne nazadnje tudi v dejstvu, da je ohranjen obsežen arhiv, ki zaradi različnih razlogov doslej še ni bil v celoti in tako natančno pregledan. Dr. Nataša Cigoj Krstulović je tako na podlagi skrbnega študija različnega arhivskega materiala, ki bi ga lahko označili kar za njeno življenjsko delo, uspela izdelati temeljito in zanesljivo sodobno zgodovinopisno študijo o tej ustanovi.
Monografija predstavlja novost v samorefleksiji o slovenski kulturni preteklosti, taka pa nedvomno eno najpomembnejših del na področju humanistike v letu 2016. S strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS je bila monografija izbrana tudi za eno najboljših del v letu 2016 in se tako skupaj s še štirimi drugimi deli s področja humanistike uvrstila med »Odlične v znanosti 2016«.